Izdelovanje žlic je pri Tekavčevih na Velikem Osolniku hišna tradicija, saj se s to obrtjo ukvarjajo že 50 let. Poleg Vladimirja, so v delavnici dnevni pomočniki tudi njegov oče Milan, žena in sin, kakor komu čas dopušča.
V dopoldanskem času se ponavadi opravi razrez lesa, popoldne pa sledi izdelava, priprava peči in sušenje žlic nad pečjo. Dodelava oz. brušenje suhih žlic pa se opravlja sproti. Tako je praktično cel dan namenjen izdelovanju žlic.
Ker se poleg žličarstva pri Tekavčevih ukvarjajo še s kmetijstvom, predvsem s pridelavo mleka, poteka intenzivna izdelava žlic od novembra do aprila, čez poletje pa so v ospredju opravila na kmetiji.
Na leto tako v njihovi delavnici izdelajo 100.000 žlic in večino teh prodajo v KGZ Ribnica.
Žlice so narejene iz bukovega lesa, ki ga največkrat kupijo neposredno od lastnikov ali pa ga tudi sami sekajo v svojem gozdu.
Vladimir pravi, da če imaš dober les in če stroji dobro delajo, je izdelovanje žlic zelo lepo delo. Kljub temu, da si v kombinaciji te obrti s kmetijstvom, težko vzame čas za kakšen dan dopusta.
Zagovarja, da morajo biti žlice natančno narejene, zato se še posebej posveti končni obdelavi, ko vsako žlico prime v roke in jo ročno zbrusi. Želi si, da bi bile njihove žlice glede na vložen trud bolj cenjene.
Velikokrat Vladimir in Milan tudi sprejmeta šolske skupine iz cele Slovenije, katerim predstavita strojno izdelavo žlic, Milan pa na rezilnem stolu pokaže tudi, kako se žlico naredi ročno.
Vladimir ravno čaka na Ministrstvu za kulturo na vpis v register nesnovne dediščine kot nosilca žive dediščine za izdelovanje suhe robe-žličarstvo.
