Metod Jaklič, poznan obraz suhorobarstva, saj izdelovanje suhe robe –obodov predstavlja na vseh večjih tradicionalnih etnoloških prireditvah. Svet obodarstva je začel spoznavati pri trinajstih letih, ko ga je oče prepričal, da si lahko kaj malega prisluži, če mu bo pomagal pri delu. Sprva je bil očetov pomočnik, nato pa je že kmalu začel svojo samostojno pot in to s srcem dela zdaj že več kot 70 let.
Obod je sestavni del vsakega sita. Za izdelovanje sit se poleg oboda potrebuje še obroč, ki služi za pritrditev mreže v situ in je polovico ožji od oboda. Naredi ga po istem postopku kot obod. Obroč in obod skupaj sestavljata komplet.
Najbolj primeren les za izdelovanje obodov je les smreke ali jelke, ki jo izkušen obodar v gozdu hitro odbere. S trkanjem po deblu namreč oceni ali je drevo pravilno rastlo, da se bo dalo cepiti. Metod pravi, da je v svojih najboljših časih na leto za obode porabil 10-15 m3 lesa. Obode je takrat odkupovala Zadruga iz sosednjega kraja, domači izdelovalci sit, predvsem pa je veliko obodov prodal na jug, saj so k Metodu hodili izdelovalci sit iz cele Jugoslavije.
Njegov entuziazem, hudomušnost in ljubezen do tradicije, so še vedno poglavitne lastnosti zaradi katerih se Metod vrača v delavnico, kjer uživa v delu in obodarsko obrt predstavlja javnosti, velikokrat tudi kot demonstrator v Rokodelskem centru Ribnica. Na leto zdaj za izdelavo obodov porabi približno 0,5 m3 lesa. Svoje obode prodaja izdelovalcem sit iz sosednjih vasi. K njemu pa pridejo tudi kupci iz Zagreba in celo iz otoka Murter v Dalmaciji.
Ministrstvo za kulturo je Metoda evidentiralo kot nosilca žive dediščine za izdelovanje suhe robe-obodarstvo.