Aljaž Celarc in Eva Pavlič-Seifert sta mlad par, ki se predstavljata pod imenom Hiša Mandrova. Hiša Mandrova je projekt , ki je zrastel iz celovite obnove hiše v Novem Kotu pri Loškem Potoku, ko sta se odločila, da zapustita prestolnico in začneta živeti drugače, brez pompa, v miru in sobivanju z naravo in materiali, ki ju obdajajo, ekološko in trajnostno naravnano in z zavedanjem, kako je človek močan člen v verigi naravnega cikla.
Eva in Aljaž sta začela pisati zgodbo o tem, kako bosta ponovno oživila najboljša stara znanja in dodala nekatera nova, o uporabi in obdelavi lesa, tako da bodo spet prisotna v družbi.
Zaradi omejenih finančnih sredstev za prenovo, sta morala veliko stvari postoriti sama, ročno. Približala sta se načinu in miselnosti preteklosti, da sta sploh razumela, koliko stvari sta jemala za samoumevne in kaj vse sta bila sposobna narediti že v enem samem dnevu. Roke so postajale močnejše, odpornejše, trpežne in nenazadnje izjemno hvaležne za vsak produktiven dan. Les je postal njun vezni člen vsakdana in življenje brez njega si sedaj skoraj ne predstavljata več.
Obnova lesene hiše ju je približala lokalni dediščini, saj se je Aljaž naučil ročnega tesanja. Hiša ima večinoma še staro konstrukcijo, trenutno pa sta v fazi gradnje novega večnamenskega objekta, namenjenega delavnici, ki bo zgrajen iz 80 tramov. Pri učenju tesanja ni bilo vedno lahko, velikokrat ga je navdajal občutek breizhodnosti, ko je gledal težke hlode, ki jih je bilo potrebno še obtesati . Za pridobljeno Aljaževo tesaško znanje se lahko zahvali nekdanjemu tesaškemu vajencu gospodu Anzeljcu iz Malega Loga pri Loškem Potoku in Toniju Štormu iz Novega kota. Z obnovo stare, lesene hiše sta tako ponovno stopila v stik s preteklostjo, z zgodbo tesačev, furmanov, rokodelcev in pridelovalcev.
Njuno hišo, hišo Mandrova krasita dva ganka in strma streha, tako kot je značilno na območju doline Čabranke in hrvaškega Gorskega kotarja. Strme strehe z majhnimi napušči govorijo zgodbo o dolgih, vetrovnih zimah z veliko snega.
Eva in Aljaž pravita, da sta se takoj navadila na življenje v odročnem kraju, saj jima je Novi Kot zlezel pod kožo in si več ne predstavljata drugačnega življenja. Pravita, da je lahko vsako jutro nov začetek za nove stvari. Vsak dan posebej si zastavita cilje, ki so vezani na 24 ur, vendar na poti k uresničevanju dolgoročne vizije.
Za les pravita, da je to čudovit material, ki je v njuno življenje vstopil z vso surovostjo in ju oblikoval v boljša človeka. To se je zgodilo, ko sta les izbrala za prenovo hiše. Ni pa ostalo samo pri prenovi hiše. Lotila sta se tudi drugih rokodelskih veščin in si tako izdelala tudi večino lesenih uporabnih izdelkov za kuhinjo in dom. Klet hiše sta tako preuredila v mizarsko delavnico, kjer nastajajo novi izdelki iz lokalnega lesa.
Poleg sobivanja z naravo in živalmi za katere skrbita, je njuno poslanstvo tudi to, da svoje znanje predajata drugim, zato vabljeni, da ju spremljate na https://hisamandrova.com/ in drugih družabnih omrežjih, kjer pišeta o svojih vedenjih, znanjih in občutkih, ki ju prevevajo. Že letos poleti načrtujeta, da bosta odprla vrata svoje hiše, ter svoje znanje pričela predajati naprej v obliki delavnic kjer bosta poskušala obuditi stara, pozabljena rokodelska znanja.
